De musica disserenda VIII/2

De musica disserenda VIII/2 (ur. Jurij Snoj)

Vsebina

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Eva Sedak
Sudbina nacionalnih historiografija u globalnom kontekstu (Fate of national music historiographies in a global context)

IZVLEČEK: V evrocentristično usmerjenih zgodovinah glasbe so imele nacionalne glasbene kulture podrejeno vlogo. V drugi polovici 20. stoletja je proces globalizacije bistveno spremenil razmerja med centrom in periferijo ter relativiziral pojem nacionalnega. V novih razmerah je treba najti novo glasbenozgodovinopisno paradigmo, ki bo zajela vso kompleksnost odnosov in aspektov, kot jih v zgodovini glasbe prepoznava sodobna teoretična misel.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Nataša Cigoj Krstulović
Didaktični priročniki in poučevanje klavirja v prvi polovici 19. stoletja v Ljubljani (Education manuals and piano-learning in the first half of the nineteenth century in Ljubljana)

IZVLEČEK: Didaktični priročniki za učenje klavirja iz prve polovice 19. stoletja, ki jih hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in knjižnica Akademije za glasbo v Ljubljani, so eden izmed virov za prepoznavanje vplivov dunajske klavirske šole na poučevanje na Kranjskem. Časopisno gradivo razkriva še druge pokazatelje za uveljavitev klavirja v družabnem življenju ljubljanskih meščanov v tem času: ponudbo inštrumentov in klavirskih skladb za domače muziciranje ter možnosti zasebnega učenja klavirja.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Boris Golec
Glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost Valvasorjevih potomcev na Slovenskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja (Music production and reproduction by Valvasor’s descendants in the Slovenian territory in the nineteenth century and the first half of the twentieth century)

IZVLEČEK: Prispevek obravnava do nedavna neznane potomce kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693), tako ali drugače povezane z glasbeno ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo v slovenskem prostoru. Pripadali so zadnjim na Slovenskem živečim generacijam polihistorjevega rodu in izšli iz vseh treh vej Valvasorjevega potomstva, ki so se razdelile v sedemdesetih letih 18. stoletja. Sredi 19. stoletja so se skoraj vsi njihovi člani preselili s slovenske Štajerske v Gradec, toda prav vsi, ki so se dokumentirano ukvarjali z glasbo, so vsaj del življenja preživeli na Slovenskem. Razvejano potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja (do danes okoli 250 oseb) je od vseh umetnosti najbolj povezano prav z glasbeno.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Metoda Kokole
Two operatic seasons of brothers Mingotti in Ljubljana (Operni sezoni bratov Mingotti v Ljubljani)

IZVLEČEK: Brata Angelo in Pietro Mingotti, ki sta med 1736 in 1746 imela stalno gledališko postojanko v Gradcu, sta v tem času priredila tudi dve operni sezoni v Ljubljani, in sicer v letih 1740 in 1742. Dve resni operi (Artaserse in Rosmira) s komičnimi intermezzi (Pimpinone e Vespetta) je leta 1740 pripravil Angelo Mingotti, dve leti zatem, tik pred svojim odhodom iz Gradca na sever, pa je Pietro Mingotti priredil nadaljnji dve resni operi, in sicer Didone abbandonata in Il Demetrio. Prvo je nato leta 1744 priredil tudi v Hamburgu, kjer je pelo nekaj že znanih pevcev, ki so izvajali iz starejše partiture, morda tiste, ki jo je impresarij preizkusil že v Gradcu in Ljubljani. Primerjalna analiza ljubljanskih predstav vsekakor potrjuje dejstvo, da so bile te opera pretežno lepljenke, čeprav Pietrova Didone abbandonata že kaže, da se je vedno bolj zavedal potrebe po večji glasbeni celovitosti svojih predstav. Zato je preizkušal izvedbe oper, ki so bile pretežno delo enega skladatelja, na primer svojega kapelnika Paola Scalabrinija, avtorja opere Didone.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Katarina Trček
Orgle na Kranjskem do izteka 17. stoletja (Organs in Carniola until the end of the seventeenth century)

IZVLEČEK: Orgle predstavljajo pomembno sestavino slovenske kulturne zgodovine, saj so bile s svojim značilnim zvokom močno prisotne v zavesti vseh slojev prebivalstva. Na Kranjskem so se začele pojavljati v drugi pol. 15. stol. V ohranjenih arhivskih virih so podatki o 34 lokacijah z orglami do konca 17. stol. (skoraj izključno le cerkve) in o 44 glasbilih, vendar je bilo tako lokacij kot glasbil najbrž več. Največje kranjske orgle z ohranjeno dispozicijo so imele devet manualnih registrov.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Klemen Grabnar
Missa Je ne menge point de porc: nekaj misli ob Lassovi uporabi Sermisyjeve šansone (Missa Je ne menge point de porc: reflections on Lasso’s use of Sermisy’s chanson)

IZVLEČEK: Glasba Orlanda di Lassa (1530/1532–1594) je bila v drugi polovici 16. in začetku 17. stoletja po Evropi izjemno razširjena. Nekaj njegovih izvirnih tiskov in prepisov njegovih del se je do danes ohranilo tudi v slovenskih knjižnicah. Med njimi je v dveh rokopisnih prepisih delno ohranjena zgodnja parodična maša Je ne menge point de porc, osnovana na istoimenski šansoni Claudina de Sermisyja (ok. 1490–1562). Maša je zanimiva zlasti zaradi uporabe popolnoma posvetne šansone. Razlogi za njeno rabo bi lahko bili različni, med njimi sta vzpostavitev vsebinske povezave med predlogo in mašo ter glasbena prikladnost predloge za snovanje kratke maše.

Celotni članek (v .pdf formatu)