De musica disserenda VII/2

De musica disserenda VII/2 (ur. Jurij Snoj)

Vsebina

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Gregor Pompe
Elektroakustična glasba v Sloveniji nekoč in danes: alternativa ali mainstream? (Electro-acustic music in Slovenia in the past and present: alternative or mainstream?)

IZVLEČEK: Kratek pregled začetkov slovenske elektroakustične glasbe služi kot izhodišče za prediranje v sočasno ukvarjanje z elektronskim medijem. Na osnovi ankete, opravljene med reprezentativnimi slovenskimi glasbeniki, ki se ukvarjajo z elektroakustično glasbo in pripadajo različnim glasbenim žanrom, so izpostavljeni vzroki za sodobno aktualnost elektronskega medija.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Tjaša Ribizel
Simfonični orkester radia Ljubljana 1945–1948 (The Radio Ljubljana Symphony Orchestra 1945–1948)

IZVLEČEK: Simfonični orkester Radia Ljubljana je bil ponovno ustanovljen v maju leta 1945. Orkester je bil sprva številčno in tudi tehnično šibek. Potem ko so se mu pridružili glasbeniki tržaškega orkestra, se je izvajalski aparat tehnično in posledično tudi interpretacijsko izboljšal. Ko se je potreba radijskih oddaj po fizični prisotnosti orkestra zmanjšala, se je število koncertnih nastopov povečalo. Posledica tega je bila večja prepoznavnost orkestra, o čemer priča tudi večje število na orkester vezanih glasbenih objav v dnevnem časopisju.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Nataša Cigoj Krstulović
Zgodovina, spomin in dediščina: prisotnost Glasbene matice v slovenski glasbi in kulturi do konca drugega desetletja 20. stoletja (Historical memory and inheritance: the presence of the “Glasbena matica” music society in Slovenian music and culture up to about 1920)

IZVLEČEK: Odnos kulture in identitete je v slovenski zgodovini videti jasen še zlasti v drugi polovici 19. stoletja. Glasbena matica je svojo različnost do druge kulture vzpostavljala dvosmerno: s politično naravnanostjo preko zahtev za avtonomijo lastne kulture po eni strani, in z etnično usmerjenostjo preko prizadevanj za samosvojost slovenske glasbe po drugi strani.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Alenka Bagarič
Neapeljska vilanela v komični kulturi avstrijskih dežel ok. leta 1570: primer napolitan Giacoma Gorzanisa (Vilanella alla napolitana in the comic culture of the Austrian lands around 1570: the napoletane by Giacomo Gorzanis)

IZVLEČEK: Neapeljske vilanele Giacoma Gorzanisa so preproste ljubezenske pesmice, polne duhovitih, zbadljivih in posmehljivih prispodob. Karikirano podajanje besedil privzame izrazito komičen značaj in ponuja številne priložnosti za vključevanje mimičnih in gestikularnih elementov. Motrenje s tega vidika razkriva širitev vilanele v dežele onstran italijanskega govornega področja.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Klemen Grabnar
Glasbeno izobraževanje v ljubljanskih šolah v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja (Music education in schools in Ljubljana in the second half of the sixteenth century and in the early seventeenth century)

IZVLEČEK: V prispevku je predstavljeno glasbeno delo v štirih ključnih izobraževalnih ustanovah v Ljubljani v času med 1550 in 1630: v protestantski nemški šoli, stanovski latinski šoli, stolni šoli pri sv. Nikolaju in v jezuitskem kolegiju, omenjena pa je tudi glasbenopedagoška dejavnost v šoli samostana nemškega viteškega reda.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Katarina Šter
Variantna intonacija osmega psalmovega tona v kartuzijanski liturgični tradiciji (Variant eighth-psalm tone intonation in the Carthusian liturgical tradition)

IZVLEČEK: Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja imata v 8. tonu posebno intonacijo f-a-c1 namesto širše uveljavljene intonacije g-a-c1. Razprava poskuša osvetliti vprašanja: 1. Ali je intonacija f-a-c1 v 8. tonu prisotna samo v teh dveh ali pa v več kartuzijanskih glasbenih rokopisih? 2. Ali so kartuzijanski glasbeni rokopisi pri uporabi omenjene intonacije povezani s kako drugo tradicijo? 3. V katerem času je bila intonacija f-a-c1 v kartuzijanskih rokopisih najbolj razširjena?

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Jurij Snoj
Petje v srednjeveških obrednih ustanovah na Kranjskem (References to singing in the medieval charters of liturgical services in Carniola)

IZVLEČEK: Doslej je znano 33 listin obrednih ustanov, ki izvirajo iz srednjeveške Kranjske in v katerih je izrecno omenjeno petje. Razprava obravnava izraze, s katerimi so peti obredi označeni, in določa njihov natančen pomen. Na osnovi listinskih opisov skuša rekonstruirati dejanski izgled ustanovljenih obredov.

Celotni članek (v .pdf formatu)