De musica disserenda VII/1

De musica disserenda VII/1 (ur. Metoda Kokole)

Vsebina

Od kartuzijanske glasbene tradicije do recepcije Bachove glasbe na Slovenskem: evropske glasbenozgodovinske študije

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Katarina Šter
Dva kartuzijanska antifonarja iz 13. stoletja in vprašanje enotnosti kartuzijanskega liturgičnoglasbenega izročila (Two Carthusian antiphoners from the thirteenth century and the question of the uniformity of the Carthusian liturgical music tradition)

IZVLEČEK: Razprava obravnava sorodnosti med dvema po ugotovitvah kartuzijanskih avtorjev zelo podobnima antifonarjema iz 13. stoletja, ki sta bila v rabi v kartuzijah Žiče in Sainte-Croix-en-Jarez. Podobnosti in razlike med rokopisoma so prikazane v primerjavi njune liturgične vsebine ter na primeru značilnih melodičnih obrazcev in melodij spevov iz dveh izbranih oficijev.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Marko Motnik
„Pietate, eruditione atque rerum experientia vir præclarus“: der Komponist und Kleriker Georgius Prenner - Pyrenæus Carniolus (»Pietate, eruditione atque rerum experientia vir præclarus«: skladatelj in klerik Georgius Prenner - Pyrenæus Carniolus)

IZVLEČEK: Duhovnik in skladatelj Georg Prenner nedvomno sodi med najvidnejše osebnosti druge polovice 16. stoletja iz slovenskega etničnega prostora. Razprava povzema dosedanje ugotovitve in prinaša nekaj novih dognanj in sklepov o njegovem življenju, socialnem, religioznem in kulturnem okolju, teološki karieri in ne nazadnje tudi o Prennerjevi osebnosti.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Michael Talbot
Fortunato Chelleri’s Cantate e arie con stromenti (1727): A souvenir of London (Cantate e arie con stromenti (1727) Fortunata Chellerija: spomin na London)

IZVLEČEK: Italijanski skladatelj in inštrumentalist Fortunato Chelleri je med letoma 1725 in 1728 trikrat obiskal London. Čeprav mu ni uspelo, da bi tam izvajali katero izmed njegovih oper, so ga opazili kot izjemnega čembalista in čelista. Kot trajni spomin na svoje obiske je zapustil tiskano zbirko kantat in arij (1727), ki ga uvršča med omembe vredne skladatelje. Članek govori tudi o sočasnem izjemnem uspehu italijanske kantate v Britaniji.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Barbara Nestola
Ancora sui goûts réunis: Michele Mascitti, Giovanni Antonio Guido e l’eredità di Corelli e Vivaldi in Francia nella prima metà del Settecento (Še o »združenih okusih«: Michele Mascitti, Giovanni Antonio Guido in dediščina Corellija in Vivaldija na Francoskem v prvi polovici 18. stoletja)

IZVLEČEK: Obravnavan je proces sprejemanja italijanske inštrumentalne glasbe v Franciji v prvih desetletjih 18. stoletja. Pregledu razširjenosti glasbenih del Corellija in Vivaldija – italijanskih skladateljev, katerih vpliv v Franciji je bil v tistem času najtrajnejši – v obliki notnih izdaj in glasbenih izvedb sledi obravnava glasbe Michela Mascittija in Antonia Guida, ki pokaže prispevek teh dveh avtorjev k razvoju sonate in solističnega koncerta.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Radovan Škrjanc
O času in kraju nastanka ter avtorstvu novomeškega rokopisa Noten-Buch vorinnen die Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten (About the time and place of origin and the authorship of the Noten-Buch, vorinnen die Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten preserved in Novo mesto)

IZVLEČEK: Prispevek predstavlja nekatere pomembnejše ugotovitve raziskave izvora rokopisnega učbenika Fundamenta, ki je v arhivu Frančiškanskega samostana v Novem mestu in vsebuje osnove glasbene teorije, generalnega basa ter skladbe, namenjene učenju klavirske igre na začetni stopnji. Raziskava je potekala na treh nivojih: študiju papirja in vodnih znakov, primerjalni analizi pisav in primerjavi vezave rokopisa z drugimi podobno zvezanimi rokopisnimi in tiskanimi muzikalijami iz istega arhiva.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Tanja Kovačević
Off the beaten track: An exploration of Bach reception in the Slovenian lands in the nineteenth century (Na robu znanega: raziskave recepcije Bachove glasbe na Slovenskem v 19. stoletju)

IZVLEČEK: O glasbi J. S. Bacha na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja govorijo le sporadične omembe njegovega imena v takratnem periodičnem tisku. Razprava obravnava vlogo skladatelja Antona Foersterja in njegovih čeških korenin pri slovenskem odkrivanju Bacha. Osrednje zanimanje velja dvema rokopisoma, ki vsebujeta tudi prepise Bachovih skladb za glasbila s tipkami. Rokopisa sta skladatelja spremljala na njegovi poti iz Češke v Ljubljano, kjer se še danes hranita v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Celotni članek (v .pdf formatu)