De musica disserenda IV/2, ur. Metoda Kokole

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Katarina Šter
Two antiphonals from the Charthusian monastery in Žiče: Manuscripts 273 and 7 from the Graz University Library
(Dva antifonala iz žičke kartuzije: rokopisa 273 in 7 iz Univerzitetne knjižnice v Gradcu)

IZVLEČEK: Kartuzija Žiče je v času velikega zahodnega razkola postala sedež kartuzijanskega reda za vse Rimu zveste kartuzije. To viharno obdobje je morda vplivalo tudi na glasbeno življenje samostana. Razprava skuša s primerjavo besedil, melodij in notnih skupin iz dveh žičkih antifonalov (iz 13. oz. 15. stoletja) ter z upoštevanjem nekaterih drugih podatkov o glasbi v drugih kartuzijah tega časa podati vsaj okvirno podobo glasbenega življenja žičke kartuzije v 15. stoletju.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Nikola Lovrinić
Palestrina’s Vestiva i colli as a model for the parody process in Gabriello Puliti’s early works
(Palestrinov madrigal Vestiva i colli kot model za postopke parodiranja v zgodnjih delih Gabriella Pulitija)

IZVLEČEK: Številni kompozicijski slogi, ki jih je Gabriello Puliti (ok. 1580–1644) uporabil v svojih prvih dveh tiskanih zbirkah s preloma 16. stoletja nedvomno odsevajo razpon njegovega osnovnega glasbenega urjenja. Uporabo raznovrstnih slogov v komponiranju enake glasbene zvrsti – motetov oz. večernih psalmov – lahko morda razumemo tudi kot vajo v skladateljskih postopkih. Med glasbenimi postopki, ki jih je Puliti uporabil, je še posebno zanimivo parodiranje. V motetu En dilectus meus iz zbirke Sacrae modulationes (1600) je Puliti na primer vstavil temo iz madrigala Vestiva i colli (1566) G. P. Palestrine. Skladateljevemu lastnemu, povsem homofonemu uvodu v motet sledi dobesedni citat prvega dela Palestrinovega madrigala, transponiran za kvinto navzdol, z le neznatnimi ritmičnimi spremembami, potrebnimi zaradi novega podloženega besedila.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Katharina Larissa Paech
Johann Pachelbels geistliche Vokalmusik
(Duhovna glasba Johanna Pachelbla)

IZVLEČEK: Duhovna vokalna dela Johanna Pachelbla, predvsem tista, napisana za posebne potrebe nürnberške liturgije, lahko štejemo med vrhunce njegovih kompozicij. V okviru izvajalne prakse je obravnavano ozadje nekaterih liturgičnih vprašanj. Pachelblova dela so analizirana z oblikovnega in slogovnega stališča. Priloga vsebuje katalog skladateljevih duhovnih del.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Martin Eybl
The early keyboard concertos in Ptuj: music composed for the Dornava court?
(Zgodnji koncerti za glasbila s tipkami na Ptuju: glasba, napisana za Dornavski dvorec?)

IZVLEČEK: Zbirka 31 koncertov za glasbila s tipkami, ki jih danes hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, je edinstvena zbirka tovrstnih zgodnjih koncertov v srednji Evropi. V njej so dela dunajskih dvornih skladateljev Christopha Wagenseila (1714–1777) in Wenzla Bircka (1718–1763) ter dveh glasbenikov graške župnijske cerkve, Johanna Michaela Steinbacherja (pred 1710–po 1740) in Giovannija Antonia Sgatberonija (1708/09–1795). Ptujska zbirka muzikalij naj bi izvirala iz zasebnega fonda grofa Josepha Bernharda von Attemsa, ki je prebival v Dornavi med letoma 1754 in 1772. Glede na značilnosti prepisovalcev in kakovost papirja, na katerem so zapisani izvirniki, se zdi mogoče, da sta bila Steinbacher in Sgatberoni z Drnavskim dvorcem celo tesneje povezana, kot smo domnevali doslej.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Radovan Škrjanc
Novo v poznavanju repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji
(New findings on the repertoire of early church music collections in Slovenia)

IZVLEČEK: Prispevek dopolnjuje že objavljeni pregled in analizo repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji z izsledki raziskave več pred kratkim odkritih not iz 18. stoletja v arhivu ljubljanske stolnice.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Maruša Zupančič
V iskanju lastne identitete: češki violinisti kot glavni tvorci violinizma na Slovenskem
(In search of its true identity: Czech violinists as the main creators of violinism in Slovenian lands)

IZVLEČEK: V prispevku so obravnavani močni češki violinski vplivi, ki so v 19. pa tudi še v 20. stoletju krojili in soustvarjali slovensko zgodovino violinizma ter vplivali na razvoj domačih simfoničnih orkestrov. Češki vplivi na Slovenskem so bili večplastni, najmočneje pa so bili izraženi v pedagoški dejavnosti obravnavanega časa, saj je bil tedaj delež čeških violinskih pedagogov največji. K nam so razširili praško violinsko šolo, v 20. stoletju pa popularizirali slavno violinsko metodo Otakarja Ševčíka, ki se še danes uporablja za poučevanje violine.

Celotni članek (v .pdf formatu)