De musica disserenda IV/1, ur. Jurij Snoj

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Debra Lacoste
Responsory tones at Klosterneuburg
(Responzorijski psalmodični obrazci v Klosterneuburgu)

VSEBINA: Čeprav so obrazci, postavljajo verzi velikih responzorijev srednjeveškega oficija določena vprašanja v zvezi z identifikacijo in klasifikacijo. Nekateri kažejo takšno sestavo melodičnih figur, ki nakazuje modalno povezanost z responzorijem, vendar so različni od standardnih obrazcev (tonov); nekateri so podobni standardnim obrazcem, vendar se na kadenčnih in drugih pomembnih mestih odklanjajo od njih; slednjič se drugi zdijo sestavljeni na novo. Ob študiju treh antifonalov iz 12. oz. 14. stol. iz opatije Klosterneuburg so bile identificirane tiste melodične značilnosti, ki jih je mogoče opaziti v večini responzorijskih obrazcev iz imenovanega samostanskega središča. Da bi bilo mogoče bolje razumeti standardne obrazce in njihove variante, so bile v nadaljevanju pregledane nekatere bolj razvejane melodije responzorijskih verzov, kot so se pele v Klosterneuburgu.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Alexej Jaropolov
From comments on the chants to comments on the script
(Od komentarjev petja do komentarjev zapisa)

VSEBINA: Razprava obravnava reformo Aleksandra Mezeneza (druga pol. 17. stol.) in se osredotoča predvsem na razmerje med poimenovanjem tonov in poudarkom. Odkrite možnosti dvodimenzionalnega predstavljanja lestvice močno večajo število možnih transkripcij, hkrati pa tudi nakazujejo stenografska načela. Notacijska znamenja so nujno večpomenska, s čimer ustrezajo spreminjajočim se potrebam prozodičnega sosledja, omogočajo pravi način izgovarjave in pomensko neokrnjenost petih besed. Prepričanje, da obstoji le ena lestvica, je prikrilo prilagodljivost petja in predstavlja resno oviro pri transkribiranju.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Fiona McAlpine
“Arripui Hymnarium”: variant finals in hymns
(»Segel sem po himnarju«: variantni finalisi v himnusih)

VSEBINA: Ni nenavadno, da je dani himnus v različnih rokopisih v različnih modusih. Nekatera zamenjave so pogoste: himnusi, ki so v miksolidijskem ali dorskem modusu, ali himnusi, katerih finalisi se razlikujejo za en ton. Obstoji tudi povezava med himnusi z različnimi finalisi in himnusi z nestabilnimi kadencami: to so tisti himnusi, ki ustrezajo več kot eni skupini v taksonomiji Janke Szendrei, ki bazira na opazovanju kadenčnih tonov stopnjo nad, pod finalisom ali na samem finalisu. Razprava obravnava skupino osmih himnusov, ki so nestabilni z ozirom na oba kriterija; ugotoviti je mogoče, da je odsotnost ključnega skoka navzgor v melodiji tista lastnost, zaradi katere so modalno nestabilni, tako da se pojavljajo v različnih modusih.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Stefan Engels
Die Notation des Millstätter Sakramentars
(Notacija Millstattskega sakramentarja)

VSEBINA: Natančen pregled več folijev iz Millstattskega sakramentarja (s Koroške) je pokazal, da se tudi notacija tega rokopisa poslužuje posebnih nevmatskih znakov, ki nakazujejo položaj poltona. Podobno kot drugi južnonemški rokopisi 12. in 13. stol., ki kažejo tendenco po bolj določnem zapisu intervalov, je polton v sakramentarju nakazan z dodajanjem episem, s tractulusi (ki nadomeščajo punctume) in z oriscusom.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Susana Zapke
Kritische Anmerkungen zur Topographie der westgotischen Notation
(Kritične opombe k topografiji vizigotske notacije)

VSEBINA: Rokopisi z Iberskega polotoka se v znanstveni literaturi delijo navadno na severno izročilo, za katero je značilna pokončna pozicija znakov, in na južno, kjer izkazuje notacija horizontalni duktus. Južno izročilo, ki se je začelo šele v 11. stol., velja za mlajše. Najnovejše raziskave, ki temeljijo na natančnem pregledu vseh iberskih rokopisov, postavljajo celotni korpus vizigotskih rokopisov v novo luč. Ob upoštevanju zgodovinskega dogajanja, zvez med posameznimi religioznimi centri kot tudi dejanske funkcije nevmiranih rokopisov (ali posamičnih nevmatskih vpisov) se kažejo zveze med severom in jugom kot tudi povezave med posameznimi rokopisi mnogo bolj zapletene in kompleksne.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Anette H. Papp
Die Antiphonen der unitarischen Quellen
(Antifone unitarističnih virov)

VSEBINA: Deset rokopisov (imenovanih »graduali«) iz 17. in 18. stol. priča o obstoju glasbe madžarskih unitaristov. Med drugim vključujejo 25 antifon, ki predstavljajo repertoarno glasbeno jedro te madžarske ločine. Antifone imajo madžarska besedila; manj kot polovica jih je nastala kot adaptacije gregorijanskih antifon, medtem ko so ostale zelo verjetno nove glasbene kreacije.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Ann Buckley
Peregrini pro Christo: the Irish church in medieval Europe as reflected in liturgical sources for the veneration of its missionary saints
(Peregrini pro Christo: irska cerkev v srednjeveški Evropi kot se kaže v liturgiji njenih svetnikov misijonarjev)

VSEBINA: Irski svetniki, med katerimi so bile mnoge pomembne osebnosti evropske cerkvene in kulturne zgodovine, imajo pomembno vlogo v evropskih liturgičnih rokopisih. Kot kaže še potekajoča raziskava, so prisotni v več kot 300 srednjeveških rokopisih iz domala vseh evropskih dežel. V mnogih primerih so se godovi irskih svetnikov praznovali z novimi, določenim svetnikom namenjenimi oficiji; kolikor je znano doslej, vsebujejo ti več kot 150 proprijskih spevov.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Franz Karl Prassl
St. Galler Neumen – Protokolle erklungener Musik? Einige Perspektiven zu Fragen der Aufführungspraxis
(So sanktgallenske nevme zapisi zveneče glasgbe? Opažanja v zvezi z interpretacijskimi vprašanji)

VSEBINA: Najnižji ton melodičnega postopa, ki ga je mogoče ponazoriti v obliki črke »V« in ki se med drugim pojavlja v treh standardnih gregorijanskih melodičnih formulah (v zaključni kadenci nekaterih introitov deuterus modalnosti, v tretji frazi nekaterih gradualov drugega modusa, v tretji frazi nekaterih aleluj osmega modusa), ima v melodičnem poteku speva poseben pomen. V sedmih zgodnjih nevmiranih gradualnih rokopisih je pogosto zapisan na poseben način, ki nakazuje ustrezno interpretacijo.

Celotni članek (v .pdf formatu)