De musica disserenda III/2, ur. Metoda Kokole

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Marc Desmet
"Typographum robur fractum": Jacob Handl's relationship with the printing press
(»Typographicum robur fractum«: odnos Jacobusa Handla do tiskarstva)

VSEBINA: V članku je razvita nova hipoteza o povezavi med skladateljem Jacobusom Handlom in tedanjim tiskarskim svetom, predvsem prek vpliva in dejavnosti tiskarja Georga Handla, skladateljevega brata. Pregledani tiskarjev opus postavlja v novo luč ugled in okoliščine glasbenih tiskov Jacobusa Handla – Gallusa.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Paweł Gancarczyk
The mystery of Sacrae cantiones (Nuremberg 1597): remarks on Jacob Handl and 16th-century printing practice
(Uganka zbirke Sacrae cantiones (Nürnberg 1597): pojasnila o Jacobusu Handlu in tiskarski praksi v 16. stoletju)

VSEBINA: Zbirka skladb Jacobusa Handla – Gallusa z naslovom Sacrae cantiones se je ohranila samo v enem izvodu, in to v Gdansku in Varšavi. To ni bila nova izdaja, temveč le ponatis četrtega zvezka skladateljevega monumentalnega dela Opus musicum, tiskanega v Pragi leta 1590, s spremenjeno naslovnico. Avtor razprave navaja razloge, ki kažejo na to, da je delo Sacrae cantiones nastalo na pobudo Georga Handla, skladateljevega brata in tiskarja, ki je na ta način upal povečati možnosti prodaje preostalih izvodov zbirke Opus musicum, ki so po skladateljevi smrti ostali še neprodani.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Tomasz Jeż
The motets of Jacob Handl in inter-confessional Silesian liturgical practice
(Moteti Jacobusa Handla v medkonfesionalni liturgični praksi v Šleziji)

VSEBINA: Številna dela Jacobusa Handla – Gallusa (še posebno rokopisna, iz časa preden so njegova dela tiskali v Pragi) so neposredno povezana z nekaterimi mesti v Šleziji, kjer je bival v mladosti. Te skladbe jasno odražajo liturgično prakso svojega časa. Prav zaradi značilnosti skladateljevega sloga so prišle v kategorijo »klasičnega« repertoarja, ki so ga v liturgični praksi v Šleziji – tako v katoliških kot v protestantskih krogih – zelo cenili. Handlovi moteti so se uporabljali na najrazličnejše načine in so zaradi svoje priljubljenosti postali ključni v institucionalno sprejetem repertoarju figuralne renesančne glasbe.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Thomas Napp
Frühneuzeitliche Transferprozesse in der Oberlausitz am Beispiel von Jacob Handl
(Primer Jacobusa Handla v zgodnjenovoveških procesih transferja v Zgornji Lužici)

VSEBINA: Članek prinaša rezultate raziskav o »Jacobusu Handlu Gallusu, imenovanemu Kranjec«, ki temeljijo na povezavi trenutnih metodoloških konceptov »kulturnega transferja« in »prostorske sociologije«. Že Josip Mantuani, Dragotin Cvetko in drugi muzikologi so poznali Görlitz, kjer so bila dela Jacobusa Handla sicer znana (Händl v lužiških virih), vendar še nihče ni izpostavil pomena transkulturne pokrajine Zgornja Lužica. Številni moteti iz Handlove tiskane zbirke Opus musicum so se ohranili tudi v rokopisnih prepisih, ki so nastali v Görlitzu, Löbauu in Kamenzu.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Marko Motnik
Die Überlieferung der Motette Surge, propera, amica mea von Jacob Handl – Gallus und ihre Bearbeitungen von Sixtus Kargel und Blasius Amon: Ein Beitrag zur Gallus-Rezeption
(Razširjenost moteta Surge, propera, amica mea Jacobusa Handla – Gallusa ter predelavi skladbe Sixtusa Kargla in Blasiusa Amona: prispevek k recepciji Gallusovih del)

VSEBINA: Prispevek se ukvarja z razširjenostjo štiriglasnega moteta Surge, propera, amica mea Jacobusa Handla – Gallusa. Jedro razprave predstavljata doslej v strokovnih krogih komaj opaženi predelavi te skladbe Sixta Kargla in Blasiusa Amona. Obe deli sta nastali pred natisom Gallusovega moteta.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Ivan Florjanc
Gallus – der Humanist amat Venerem, cur?
(Gallus – humanist amat Venerem, cur?)

VSEBINA: Slovenski renesančni skladateljJacobus Handl, Gallus dictus, Carniol(an)us je bil prefinjen humanist z izborno latinščino. Mitološka in teološka semantika pojma Gallus, preučevanje skladateljeve močne samoidentifikacije s petelinom (Ares med živalmi!), madrigal Gallus amat Venerem, cur? ipd. pokaže in dokaže, kako se je skladatelj kot humanist, umetnik in človek identificiral edino z imenom Gallus. Kot umetnik in kot humanist je zatorej Jacobus Gallus.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Katarina Šter
»Pojoča cerkev v samoti«: kartuzijani in njihova glasba
(“A singing church in the solitude”: Carthusians and their music)

VSEBINA: Kartuzijanski red se v svoji dolgi zgodovini odlikuje po dejstvu, da ni nikoli doživel večje reforme in da je kljub dopolnitvam ves čas ostajal zvest načelom Consuetudines (Običajev) priorja Guiga. Članek na kratko oriše zgodovino reda in nekatere značilnosti kartuzijanske liturgije, ustavi pa se tudi ob vlogi in pomenu gregorijanskega korala, ki je vse do danes ostal njihova liturgična glasba.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Metoda Kokole
“Servitore affetionatissimo Fra Gabriello Puliti” and the dedicatees of his published music works (1600–1635)
(»Servitore affetionatissimo Fra Gabriello Puliti« in osebe, ki so jim posvečena njegova tiskana dela (1600–1635))

VSEBINA: Gabriello Puliti (ok. 1583–1644) je ustvaril vsaj 36 glasbenih del, od katerih je preživela slaba polovica. Analiza vsebin 16 glasbenih del in 15 ohranjenih posvetilnih pisem je omogočila rekonstrukcijo mreže Pulitijevih verskih, kulturnih, glasbenih in drugih stikov. Prek posvetil je skladatelj bolj kot finančno nagrado pričakoval in želel pridobiti zaščito pri svojih vsakodnevnih in poklicnih dejavnostih.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Dinko Fabris
Didone by Cavalli and Busenello: from the sources to modern productions
(Cavallijeva in Busenellova opera Didone: od virov do modernih izvedb)

VSEBINA: Opera Didone je bila drugi pomembnejši skupni projekt libretista Busenella in skladatelja Cavallija. Pomen te opere je bil vse do sedaj podcenjen. Med številne nesporazume v zvezi s to opero sodi tudi zmota glede edine preživele partiture, ki je bila napačno povezana z beneško premiero te opere leta 1641. Po primerjavi vseh znanih virov – vključno z doslej neznanim izvodom libreta, tiskanega v Neaplju leta 1650 – lahko sedaj beneško partituro povežemo z neapeljsko izvedbo v letu 1650.

Celotni članek (v .pdf formatu)