De musica disserenda II/2, ur. Metoda Kokole

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Mladen Dolar
Function beyond function? Reflections on the functionality of the autonomous
(Funkcija onstran funkcije? Razmislek o uporabnosti avtonomnega)

VSEBINA: Med vsemi umetnostmi je bila glasba vselej videti najbolj avtonomna, prosta vezi in meja reprezentacije. Od tod je izhajala njena funkcionalnost znotraj te avtonomije ali nefunkcionalnosti: njena zveza s svetim, dvig nad ekonomijo preživetja, njena ritualna vrednost. Ta tradicionalni pogled je zadela kriza v devetnajstem stoletju z avtonomijo umetnosti znotraj avtonomizacije različnih družbenih sfer. Ta kriza je terjala redefinicijo glasbene avtonomije in funkcije, to redefiniranje pa je skozi radikalizacije naposled privedlo do modernizma.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Marija Bergamo
Umetniški značaj proti smotru. Med polariziranjem in harmoniziranjem
(Artistic character against purpose. Between musical autonomy and harmonisation)

VSEBINA: Glasbeno avtonomno in uporabno sodita med časovno zamejene ideje in kategorije, ki jih je težko enopomensko opredeliti. Razmislek sooča možna pojmovanja in razlagalne okvire na področju individualnega ustvarjalnega procesa ter v življenju glasbe v družbenem prostoru 19. stoletja, hkrati pa poskuša zaznati mejo, ki naj bi zaznamovala stvarno in ne le ideološko utemeljeno razliko med še vedno estetsko pomembnim/sprejemljivim in umetniško nepomembnim.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Thomas Kabisch
Über den Zusammenhang von musikalischer Autonomie und gesellschaftlicher Funktion
(O medsebojnem razmerju glasbene avtonomije in družbene funkcije)

VSEBINA: »Avtonomija« še ne pomeni »avtarkije«. Avtonomija se ne začne tam, kjer se konča družbena vloga. V teoretskih spisih Romana Ingardna in francoskega filozofa Alaina odnos med glasbeno avtonomijo in družbeno vlogo postane notranji princip glasbe same. Razmislek o tej dialektiki, ki je gonilo glasbe, je bistvenega pomena predvsem v časih, ko prevladuje splošni dvom v glasbeno avtonomijo.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Barbara Boisits
„Tönend bewegte Formen“ oder „seelischer Ausdruck“. Zu einer musikästhetischen Streitfrage im 19. Jahrhundert    ("Tonsko gibljive oblike" ali "izraz duše". O spornem glasbenoestetskem vprašanju v 19. stoletju)

VSEBINAČlanek primerja Hanslickovo knjigo O glasbeno lepem (1854) z delom Die Grenzen der Musik und Poesie (1855) Augusta Wilhelma Ambrosa. Medtem ko Hanslick enkratnost glasbe vidi v njeni popolni avtonomnosti, poskuša Ambros najti skupne točke z drugimi umetnostmi in glasbo umestiti v duh svojega časa.

Celotni članek (v .pdf formatu)      

Gregor Pompe
Avtonomno in uporabno: lokalna zgodovinska dilema ali transhistorično dejstvo?
(Autonomous and functional: a local historical dilemma or trans-historical fact?)

VSEBINA: Namen članka je pokazati, da glasbena uporabnost ni zamejena ne lokalno in ne zgodovinsko. V 19. stoletju ni bila z nacionalistično-utilitarističnimi tendencami zvezana samo slovenska glasba, podobno bi lahko sledi glasbene uporabnosti iskali tudi znotraj sodobne umetniške glasbe.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Rudolf Flotzinger
Aspekte musikalischer Autonomie im Mittelalter
(Vidiki glasbene avtonomije v srednjem veku)

VSEBINA: Ideja o absolutni glasbi je v poznem 18. stoletju nedvomno prinesla spremembo paradigme, vendar ta ni bila tako korenita, kot večinoma mislimo. Prinaša tudi momente t. i. longue durée, ki se začnejo z različnim pojmovanjem termina glasba že v antiki in se nadaljujejo vse do številnih principov komponiranja v skladu s tako imenovano modalno ritmiko po 1210. 

Celotni članek (v .pdf formatu)

Metoda Kokole
The dances of Posch’s collection Musicalische Ehrenfreudt as functional music
(Plesi Poscheve zbirke Musicalische Ehrenfreudt kot uporabna glasba)

VSEBINA: Poscheva zbirka za sestav štirih strunskih glasbil, Musicalische Ehrenfreudt iz leta 1618, vsebuje štiri vrste plesnih stavkov, ki so namenjeni plesu ob plemiških svečanostih in jih lahko razumemo kot funkcionalno glasbo. Italijanski koreografirani plesi Cesara Negrija in Fabritia Carosa so bili v prvem desetletju 17. stoletja plemstvu – Poschevim mecenom –, ki se je zbiralo na graškem dvoru, dobro znani. V odsotnosti nemških virov so možnosti plesne izvedbe Poschevih skladb nakazane na podlagi opisov in razlag takratnih plesnih korakov in figur, kot so jih razložili v svojih plesnih priročnikih Thoinot Arbaeu ter že omenjena Negri in Caroso.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Michael Talbot
The ‘stylised’ dance in Italian sonatas of the late Baroque
('Stilizirani' plesi v italijanskih sonatah poznega baroka)

VSEBINA: Raznolikost značajev plesnih stavkov v italijanskih poznobaročnih sonatah se pripisuje »stilizaciji« oz. »idealizaciji «, vendar soobstoj zelo podobnih stavkov z ali brez plesnih naslovov v tem istem repertoarju, ki ga ponazarjajo Albinonijeve in Vivaldijeve sonate, kaže, da ti naslovi služijo kot »parateksti« v smislu definicije literarnega teoretika Gérarda Genettea: kot verbalni pripomočki, ki bralca vodijo k boljšemu poznavanju umetnine.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Harry White
The afterlife of a tradition: European music and Irish literature in the nineteenth century
(Ohranjanje tradicije: evropska glasba in irska literatura v devetnajstem stoletju)

VSEBINA: Prisotnost irske književnosti v evropski umetnosti devetnajstega stoletja doslej še ni bila ustrezno raziskana. Njeno prisotnost vzorčno predstavlja Schumannova uglasbitev pesmi Lalla Rookh (Das Paradies und die Peri, 1843) Thomasa Moora, ki jo je potrebno razumeti ločeno od zgodnejših poskusov skladateljev, kot je bil Beethoven, ki je tradicionalne irske melodije preprosto priredil za glas in klavir.

Celotni članek (v .pdf formatu)