De musica disserenda I/1-2, ur. Jurij Snoj

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Nataša Cigoj Krstulović
Himna kot simbol naroda: premislek ob stoletnici nastanka Premrlove Zdravice
(National anthem as a symbol: Rethinking at the centennial of the setting of the Slovenian national anthem Zdravljica)

VSEBINA: Čeprav je bila Zdravljica kot slovenska himna zakonsko določena šele pred poldrugim desetletjem, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Primerjava Zdravljice z drugimi državnimi himnami pokaže nekaj posebnosti, ki izvirajo iz značilnosti njene besedne in glasbene vsebine ter njune povezave. Namen razprave je prikazati slovensko himno kot politični, glasbeni in literarni simbol naroda skozi njeno zgodovino recepcije.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Tomaž Faganel
Trije Kyrie – Dolarjev skladateljski vzorec
(Three Kyries – Dolar's composition pattern) 

VSEBINA: Trije Kyrie iz maš Janeza Krstnika Dolarja (1621–1673) potrjujejo skladateljev izčiščen skladateljski postopek in poglobljeno glasbeno gramatiko. Njun okvir je razvidna poznorenesančna fuga, njena glasbena vsebina pa temelji na kompleksnem glasbeno-mišljenjskem redu časa, na glasbenem jeziku, ki se že osvobaja starega razvejanega sveta heksakordov, pomensko pa je vsestransko še trdno zasidran v modalnem okviru.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Darja Frelih
Glasba 18. in 19. stoletja v ohranjenih rokopisih ljubljanskih frančiškanov
(18th- and 19th-century music in the preserved manuscripts from the Franciscan monastery of Ljubljana)

VSEBINA: V okviru Frančiškovih redov obstajajo danes v Sloveniji vsaj štiri nahajališča rokopisnih glasbenih virov. Eno od njih je knjižnica Frančiškanskega samostana v Ljubljani. Seznam tam ohranjenih skladb zajema imena 50 skladateljev 18. in 19. stoletja, ki so avtorji 136 glasbenih del. Dve tretjini preostalih ohranjenih skladb tvorijo dela anonimnih avtorjev.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Metoda Kokole
Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih v 18. stoletju: repertoar in izvajalci
(18th-century Italian opera in Inner-Austrian centres: Repertory and performers)

VSEBINA: Italianski operni repertoar 18. stoletja je dosegel vsa notranjeavstrijska središča. Analiza libretov nekaj dobro dokumentiranih sezon med 1736 in 1742 potrjuje živahno izmenjavo repertoarja in operistov v tem prostoru. Izvajane opere so bile sodeč po spremenjenih besedilih najpomembnejših glasbenih točk – arij, očitno predvsem lepljenke, značilne za operne produkcije impresarijev Pietra in Angela Mingottija, od 1736 nastanjenih v Gradcu, od koder sta občasno prihajala tudi v Ljubljano.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Aleš Nagode
Poskus rekonstrukcije repertoarja latinskih cerkvenih skladb na koru ljubljanske stolnice v času delovanja Antona Foersterja (1868–1908)
(The Latin church music repertoire in the Cathedral of Ljubljana during the time of Anton Foerster (1868–1908))

VSEBINA: Prispevek poskuša na podlagi skromnih ohranjenih virov rekonstruirati repertoar latinskih cerkvenih skladb na koru ljubljanske stolnice, ki je pomemben za razumevanje razvojnih tokov v slovenski cerkveni glasbi druge polovice 19. stoletja. Zbrani podatki kažejo, da pomeni Foersterjevo delovanje globok prelom s tradicijo in dosledno uveljavitev cecilijanskih načel.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Jurij Snoj
Koralni kodeksi koprske stolnice
(The plainchant codices from the Cathedral of Koper / Capodistria)

VSEBINA: Koprska stolnica hrani sedem v kvadratni notaciji pisanih glasbenih kodeksov, ki izvirajo iz 14. in 15. stol. in vsebujejo glasbo za celotno liturgično leto (z izjemo oficijske liturgije od velike noči do binkošti). Liturgično vsebujejo obred rimske kurije oz. frančiškanskega reda. Kot kasnejši dodatek je v enem od njih celotni oficij sv. Nazarija, prvega koprskega škofa.

Celotni članek (v .pdf formatu)

Radovan Škrjanc
Prispevek k poznavanju repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji
(The repertoire of early church music collections in Slovenia)                                                                                                           

VSEBINA: Prispevek v obliki sheme in uvodnega pojasnila povzema del izsledkov raziskave devetih arhivskih fondov muzikalij (po enega v Celju, Komendi, Mariboru in na Ptuju, dveh v Novem mestu ter treh v Ljubljani),  ki so pomembni za poznavanje cerkvene glasbe 18. in 19. stoletja v Sloveniji. Gre za izsledke glede vrste in številčnega obsega različnih cerkvenih skladb skladateljev, ki – kolikor je znano – nikoli niso delovali na ozemlju današnje Slovenije, njihova dela pa so se v omenjenih arhivih ohranila bodisi v prepisu bodisi kot tiski, v več primerih tudi oboje.

Celotni članek (v .pdf formatu)