De musica disserenda VI/2

De musica disserenda VI/2, ur. Metoda Kokole

Vsebina

Od Handla - Gallusa do Ravnika. Glasbenozgodovinske študije

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Marko Motnik
Jacob Handl - Gallus und das deutsche Lied
(Jacob Handl - Gallus in nemška pesem
)

IZVLEČEK: V različnih rokopisnih in tiskanih virih iz 16. in 17. stoletja je pod Gallusovim imenom ohranjenih trinajst nemških pesmi. Prispevek se sooča z vprašanji avtorstva, kompozicijskimi tehnikami in stilom, razširjenostjo, recepcijo in namenom nastanka teh v strokovni literaturi doslej komaj opaženih del.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Katharina Larissa Paech
Pachelbels d-Moll-Ciacona als strukturelles Vorbild für eine Aemulatio: zur Form der Passacaglia in c-Moll von J. S. Bach(Pachelblova Ciacona v d-molu kot strukturni model za aemulatio: o obliki Passacaglie v c-molu J. S. Bacha)

IZVLEČEK: O vplivu Buxtehudejevih ostinatnih kompozicij na Passacaglio v c-molu BWV 582 Johanna Sebastiana Bacha je razpravljalo mnogo muzikologov. Vendar se zdi, da je imela še veliko večji vpliv nanjo Ciacona in d Johanna Pachelbla: prav ta skladba je služila kot oblikovni model Passacaglie.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Tonja Čakš
»[…] zahtevam konfiskacijo in uničenje že ekspediranih izvodov!«: Čerinova razprava o slovenskih protestantskih pesmaricah in zapleti okoli njene objave
(“[…] I demand confiscation and destruction of the already dispatched volumes!”: Čerin’s essay on Slovenian protestant hymn books and complications surrounding its publication
)

IZVLEČEK: Objava prevoda doktorske disertacije Josipa Čerina o slovenskih protestantskih pesmih v Trubarjevem zborniku leta 1908 je povzročila hudo avtorjevo kritiko. Žal je doktorska naloga izgubljena, vendar je v ohranjeni dokumentaciji, predvsem korespondenci in avtorsko popravljenem izvodu natisa, veliko ključnih podatkov v zvezi s sporom med Čerinom in uredništvom Slovenske matice.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Jernej Weiss
Hans Gerstner (1851–1939) in koncept nacionalne glasbene kulture
(Hans Gerstner (1851–1939) and the concept of national music culture
)

IZVLEČEK: Pričujoči prispevek se osredotoča na delovanje Hansa Gerstnerja, enega najpomembnejših glasbenikov, ki so na Slovensko prišli iz čeških dežel. Ob obravnavi Gerstnerjevega življenja in dela, ki je predvsem posledica njegovega novo odkritega dnevnika, se med drugim zastavlja vprašanje o ustreznosti nekaterih kasnejših glasbenozgodovinskih interpretacij glasbenega dogajanja druge polovice 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem. Slednje so predvsem sledile t. i. konceptu nacionalne glasbene kulture. Tako se vedno bolj kaže potreba po reinterpretaciji nekaterih glasbenozgodovinskih poglavij iz omenjenega obdobja.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Maruša Zupančič
Violinska dela Rista Savina v okviru violinske ustvarjalnosti na Slovenskem v začetku 20. stoletja
(The violin compositions of Risto Savin in the perspective of violinistic creativity in the Slovenian lands at the beginning of the twentieth century
)

IZVLEČEK: V prispevku so obravnavana violinska dela Rista Savina v okviru violinske ustvarjalnosti v začetku 20. stoletja. Čeprav so violinska dela na Slovenskem znana že od začetka 17. stoletja, za prvo slovensko violinsko delo štejemo delo Mateja Babnika Sonate pour le piano-forte avec accompagnement de violon, ki je nastalo med leti 1817–1820 in je bilo izdano na Dunaju. Temu delu so kmalu sledila še violinska dela slovenskih skladateljev Gojmira Kreka ter Josipa in Benjamina Ipavca. V začetku 20. stoletja se je na Slovenskem zgodil preobrat tako na ustvarjalnem kakor tudi na poustvarjalnem violinskem področju. Prvi pomembnejši slovenski violinski skladatelj je bil Risto Savin, ki je napisal šest del za violino in klavir in so bila že primerna za koncertno rabo.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Katarina Bogunović Hočevar
Ravnikovi glasbenoestetski nazori v kontekstu dveh kompozicijskih šol
(Ravnik’s musical-aesthetic outlook in the context of the two contemporary Slovenian compositional schools
)

IZVLEČEK: V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Janko Ravnik ustvarjalno obmolknil. V istem času sta se na domačih tleh izoblikovali dve šoli za kompozicijo, Osterčeva in Škerjančeva. Članek preverja, ali je molk nemara nastal kot posledica (ne)sprejemanja Osterčevih estetskih in kompozicijskih idej.

Celotni članek (v .pdf formatu)