Tekoča raziskovalna projekta

Cerkveni glasbeni fondi slovenskih obalnih mest

Čas trajanja: 1. 7. 2007 – 30. 6. 2010
Odgovorna nosilka: dr. Metoda Kokole
Sodelavci: dr. Jurij Snoj, Božidara Frelih, Katarina Šter, Maruša Zupančič

Velika vrednost in pomen v Kopru, Izoli in Piranu ohranjene starejše glasbene dediščine – predvsem duhovne, ki jo danes hranijo predvsem cerkvene ustanove slovenskih obalnih mest, sta bila ugotovljena že ob zaključku sredi leta 2004 preteklega aplikativnega projekta "Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive" (L6-3122). Bogato gradivo, ki je bilo evidentirano in generalno ovrednoteno ter je zaradi znanih zgodovinskih okoliščin v glavnem duhovne narave, je sedaj treba natančno popisati v splošni register starejše slovenske glasbene dediščine. Nova metodologija beleženja, ki jo podpira izdelan sistem, osnovan na najsodobnejših informacijskih tehnologijah, omogoča natančnejše primerjave različnih glasbenih parametrov z vzajemnimi podatki vseh v registru že vpisanih glasbenih del. S primerjavo glasbenih incipitov (kodirani melodični začetki), ki se avtomatično povežejo s svetovno podatkovno zbirko, je velikokrat mogoče identificirati tudi sicer nenavedenega avtorja. Register bo dopolnjen tudi s še neevidentiranimi rokopisnimi in tiskanimi skladbami, ki so bile najdene šele pred kratkim. Slovenski register se avtomatsko vključuje v svetovne elektronske kataloge starejših glasbenih virov RISM (=Répertoire International des Sources Musicales) v serijah A/I, A/II in B/IV, kar prijavljenemu projektu zagotavlja mednarodno razpoznavnost in odmevnost. Sočasno z omenjeno splošno nalogo prijavljenega projekta sodelujoči člani projektne skupine, ki so vodilni slovenski strokovnjaki za ožja strokovna raziskovalna področja, načrtujejo tudi specifične repertoarne in analitično-primerjalne raziskave: študijo o najzgodnejših pergamentnih glasbenih kodeksih (14.–16. stoletje); repertoarne analize in umestitvene študije avtorskih tiskanih zbirk iz 17. stoletja, ki so se ohranile v Kopru in v Piranu; raziskave skladb in glasbenih aktivnosti nekaterih najpomembnejših skladateljev, katerih dela so ohranjena v arhivih slovenskih obalnih mest, na primer dela Giovannija Antonia Rigattija (ok. 1613–1648) in koprskega mojstra Antonia Tarsie (1643–1722), kot tudi nekaterih drugih avtorjev, katerih glasbeno delo se slogovno navezuje na ustvarjalno delo Tarsie: Giovannija Legrenzija, Giovannija Battista Bassanija idr.

Didaktični priročniki in glasbena vzgoja v 18. stoletju

Čas trajanja: 1. 5. 2009 – 31. 4. 2012
Odgovorna nosilka: dr. Metoda Kokole
Sodelavci: dr. Radovan Škrjanc, dr. Jurij Snoj, Katarina Šter, Klemen Grabnar

Namen raziskave je preučitev več med seboj povezanih vidikov glasbene didaktike na Slovenskem v 18. stoletju na podlagi novih teoretskih izhodišč, kot se kažejo iz najsodobnejših interpretacij svetovne zgodovine glasbe omenjenega stoletja, predvsem najaktualnejših zamislih o preteklosti kot skupku razmeroma specifičnih kulturnih (glasbenih) praks s svojimi lastnimi pravili delovanja, ki so pogoj eksistence vsake od njih in so obenem cilj sodobnega spoznavanja zgodovine (glasbe) ter podlaga za opisovanje medsebojnega razmerja med temi praksami. Raziskava bo temeljila na izbranem modelu, to je podrobni analizi in umestitvi dveh nedavno odkritih rokopisnih učbenikov iz 18. stoletja, ki se nahajata v Novem mestu. Gre za primera vsebinsko specifičnega didaktičnega gradiva nastalega na slovenskem ozemlju, Compendium cantus choralis de clavibus in Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel, ki predstavljata odlično osnovo za preučevanje pomembnega dela tedanje glasbeno-pedagoške prakse na ozemlju današnje Republike Slovenije ter njegove neposredne funkcionalne vpetosti v tedanje sociološke, geografske in kulturno jasno označene glasbene prakse 18. stoletja. 

Glasbenoestetsko ozadje ljubljanskega koncertnega življenja v 19. stoletju: od 1794 do 1872

Čas trajanja: 1. 5. 2009 – 31. 4. 2012
Odgovorni nosilec (Filozofska fakulteta): dr. Leon Stefanija
Sodelavci z Muzikološkega inštituta: dr. Jurij Snoj, dr. Mrtoda Kokole, dr. Nataša Cigoj Krstulović, dr. Katarina Šter, Klemen Grabnar

Leta 1794 je bila v Ljubljani ustanovljena Filharmonična družba, katere glavni namen je bil organiziranje koncertov sočasne glasbe. Sporedi koncertov so znani vse od leta 1811 dalje in do ustanovitve Glasbene matice (1872), druge enako pomembne glasbene institucije na Slovenskem, je družba priredila več sto koncertnih večerov. O delovanju družbe in o koncertih je s kritiškimi zapisi in raznovrstnimi noticami poročalo dnevno časopisje (Laibacher Zeitung, Illyrisches Blatt). Delovanje ljubljanske Filharmonične družbe je z glasbenozgodovinopisnega stališča dobro poznano, (Kuret, Filharmonična družba), manj pa so raziskana glasbenoestetska ozadja prizadevanja ljubljanskih filharmonikov. 19. stol. je bil čas, ko se je v nemško govorečem kulturnem prostoru pojavila razločna, iz sočasnih filozofskih tokov izvirajoča misel o glasbi. E. T. A. Hoffman, R. Schumann, E. Hanslick idr. so s svojim esejističnim in kritiškim pisanjem ustvarili filozofsko utemeljeno refleksijo o glasbi, ki se je po eni strani oblikovala na osnovi sočasnega glasbenega življenja, po drugi pa ga odločujoče sooblikovala. Nedvomno je bilo glasbeno dogajanje v Ljubljani del širših umetnostnih tokov in tako se postavlja vprašanje, katera estetska ozadja so bodisi implicitno ali eksplicitno vodila ljubljansko koncertno življenje v času do ustanovitve Glasbene matice. V študijskem, delovnem smislu pomeni to interpretiranje sporedov Filharmonične družbe z vidika glasbenoestetskih tokov časa, prav tako pa tudi branje ljubljanske glasbene kritike na ozadju miselnih in estetskih tokov 19. stol. – Pričakovati je, da bo interpretiranje glasbenega dogajanja v Ljubljani na ozadju filozofskih in glasbenoestetskih tokov časa značilno osvetlilo kulturno vzdušje slovenske prestolnice v času pred razločno uveljavitvijo slovenske nacionalne glasbene kulture.