De musica disserenda X/2

De musica disserenda X/2 (ur. Jurij Snoj)

Vsebina

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Darja Koter
Historična glasbila v poustvarjalni praksi: možnosti in perspektive v slovenski glasbeni kulturi

IZVLEČEK: Aktualno izvajanje stare glasbe je tesno povezano s proučevanjem nekdanjih poustvarjalnih praks, z ohranjanjem historičnih glasbil, delovanjem specializiranih ansamblov in izobraževanjem. Bistveno vlogo pri tem razvoju na Slovenskem imajo muzejske zbirke glasbil, nacionalni programi za oživljanje kulturne dediščine ter posamezne kulturne in izobraževalne ustanove. V danih pogojih je potrebno izhajati iz primerov dobrih praks ter iskati in razvijati nove možnosti, ki bi jih bilo potrebno iskati v glasbenih zbirkah slovenskih muzejev in na področju visokega glasbenega šolstva.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Ana Vončina
Praksa klavirskega improviziranja na primeru Czernyjeve razprave Systematische Anleitung zum Fantasieren auf dem Pianoforte

IZVLEČEK: Na temelju analize Czernyjeve razprave Systematische Anleitung zum Fantasieren auf dem Pianoforte članek opisuje prakso klavirskega improviziranja v 19. stoletju in podaja vpogled v veščine in vrednote profesionalnih pianistov tistega časa. Analiza razkriva, da so bile za klavirskega improvizatorja 19. stoletja najpomembnejše naslednje lastnosti: tehnična izurjenost in virtuoznost, sposobnost oblikovanja improvizacij v skladu s kompozicijsko tradicijo ter družbena inteligenca, potrebna za sporazumevanje in povezovanje s publiko.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Pia Brocza - Marko Motnik
Georg Link und seine Tanzschule von 1796 (Georg Link in njegova plesna šola iz leta 1796)

IZVLEČEK: V letu 1796 je celjski tiskar Franc Jožef Jenko natisnil plesno šolo Georga Linka z naslovom Vollkommene Tanzschule. Razprava v prvem delu prinaša nekaj biografskih fragmentov o avtorju plesnega traktata in se v nadaljevanju posveča vsebini le-tega.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Vesna Venišnik
Simfonični repertoar Goriške dežele v 18. in zgodnjem 19. stoletju

IZVLEČEK: Zgodovinski arhiv v Gorici (Archivio storico provinciale di Gorizia) hrani obsežno zbirko muzikalij iz 18. in začetka 19. stoletja. Zbirka je žanrsko raznolika, saj vsebuje cerkvena dela, solistična dela za instrumente s tipkami, zbirke arij, komorna dela in tudi precej simfoničnih del. Med zbirkami, relevantnimi za slovensko glasbeno zgodovino, je poleg arhiva ljubljanske Filharmonične goriška zbirka edina, ki dokazuje kontinuirano gojenje simfonične glasbe. Zbirka hrani dela različnih skladateljev: od G. C. Wagenseila, J. Stamitza in drugih mannheimskih skladateljev preko A. Brioschija do zrelejših del J. Haydna, dela A. Gyrowetza in I. Pleyela ter njunih sodobnikov ter prvo in tretjo simfonijo L. Beethovna.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Radovan Škrjanc
Frančiškanske korne knjige v Novem mestu iz 18. stoletja

IZVLEČEK: Prispevek predstavlja nekatera osnovna dejstva o glasbeni in liturgični vsebini ter izvoru osmih kornih knjig iz 18. stoletja v Knjižnici Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Knjige so rokopisi z značilnim repertoarjem frančiškanskih glasbenikov tistega obdobja, namenjenim za bogoslužno rabo. Njegova podrobnejša analiza in primerjava s sočasno frančiškansko glasbo v drugih deželah srednje Evrope še nista bili opravljeni; tudi pomen, ki ga je imel ta repertoar za razvoj cerkvene glasbe na Slovenskem v 18. stoletju, še ni bil ovrednoten.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Boris Golec
Janez Krstnik Dolar in Janez Vajkard Valvasor. Desetletno znanstvo, Valvasorjeve zasluge za Dolarjevo promocijo in njegova »krivda« za skladateljevo neprepoznavnost

IZVLEČEK: Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor ima zasluge, da je širšo javnost že leta 1689 kot prvi kratko seznanil s pomenom skladatelja Janeza Krstnika Dolarja (ok. 1620–1673). A obenem je Dolarjeva identiteta tudi po Valvasorjevi krivdi dolgo ostala nejasna. Polihistor je rojaka in skladatelja vsekakor spoznal še kot dijak na ljubljanski jezuitski gimnaziji, kjer je Dolar poučeval v letih 1656–1658. Več kot verjetno je njuno ponovno srečanje oziroma srečevanje na Dunaju okoli leta 1666. Obstaja precejšnja verjetnost, da je Valvasor iz prve roke izvedel za natis Dolarjevih skladb in da je tiske, ki jih do danes še niso odkrili, tudi videl na lastne oči.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Marc Desmet

Façade et revers d’une architecture musicale solennelle : La structure de l’Epicedion Harmonicum de Jacobus Handl (Gallus) et ses énigmes non résolues (Vidno in prikrito v neki veličastni glasbeni arhitekturi: struktura Epicedion Harmonicum Jacobusa Handla (Gallusa) in njegove nerešene uganke)

IZVLEČEK: Ob smrti zabrdoviškega opata C. Schönauerja je J. Handl leta 1589 izdal Epicedion Harmonicum. To delo, ki se je doslej obravnavalo kot ena trodelna kompozicija, sestoji v resnici iz treh samostojnih kompozicij, objavljenih v enem zvezku. Na njihovo samostojnost kažejo tako njihova besedila, glasbene lastnosti kot tudi zgodovinske okoliščine njihovega nastanka.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Jurij Snoj
Ljubljansko-graška skupina frančiškanskih koralnih rokopisov in njen frančiškanski značaj

IZVLEČEK: Leta 1491 so se frančiškani observanti naselili v Ljubljani in zelo verjetno so kmalu za tem dobili potrebne koralne kodekse. Na osnovi nekaterih kazalcev je mogoče domnevati, da so bili to: dvodelni gradual in dvodelni psalter, ki sta zdaj v Frančiškanskem samostanu v Gradcu, ter antifonal, ki je v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Ti rokopisi so izrazito frančiškanski; antifonal vsebuje med drugim pesniška oficija sv. Frančiška in sv. Antona, ki sta delo Julijana iz Speyerja, oficij sv. Klare in oficij za praznik sv. Trojice, ki sta kontrafakturi oficija sv. Frančiška, ter oficij za praznik Frančiškovih ran.

Celotni članek (v .pdf formatu)