De musica disserenda IX/1-2

De musica disserenda IX/1-2 (ur. Katarina Šter)

Vsebina

Gregorijanski koral od rokopisa do glasbe: Glasbenozgodovinske študije. Dr. Juriju Snoju ob 60-letnici.

Jurij Snoj in nove poti raziskovanja gregorijanskega korala na Slovenskem. Predgovor.

Spremne strani (v .pdf formatu)

 

Rudolf Flotzinger
Ein System für mittelalterliche Musikhandschriften? (Sistem za srednjeveške glasbene rokopise?)

IZVLEČEK: Naša lagodnost in pa modna usmerjenost k drugim disciplinam, celo k naravoslovnim vedam, nas lahko napeljeta k temu, da razmišljamo o podobni sistematizaciji srednjeveških rokopisov tudi v muzikologiji. Le povsem osebna pripoved o zgodovini rokopisov od začetka do konca srednjega veka, kakršna je pričujoča, prepričljivo pokaže, da bi morali umetni nasprotujoči si modeli v en sistem prisiliti preveč zgodovinskih vidikov in bi bili tako zaradi prevelike kompleksnosti neuspešni. Pri klasifikaciji in opisovanju različnih tipov rokopisov najverjetneje ohranjajo prednost danes običajni principi, ki se opirajo na sodobne uporabnike in so se skozi zgodovino raziskovanja obnesli. Zato torej ni razloga, da bi se od njih oddaljili.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Robert Bernagiewicz
Le radici della semiologia gregoriana (Korenine semiologije gregorijanskega korala)

IZVLEČEK: Za očeta semiologije gregorijanskega korala danes na splošno pojmujemo Eugèna Cardina. Njegov nauk le redko povezujemo neposredno z liturgičnimi in glasbenimi reformami, ki so jih izvajali benediktinci v Solesmesu na prelomu z 19. v 20. stoletje. Razprava opozarja na pomembno dediščino, ki jo je Cardine prejel od svojih predhodnikov: doma Josepha Pothierja in doma Andréja Mocquereauja.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Gábor Kiss
The Ordinary Repertory of Aquileia in the Context of its Neighboring Regions (Oglejski ordinarijski repertoar v kontekstu sosednjih regij)

IZVLEČEK: Razprava prinaša pregled repertoarja ordinarijskih spevov v oglejskih in drugih italijanskih virih. Avtor vire analizira z vidika širjenja njihovih melodij. Analiza se osredotoča predvsem na vprašanje, ali je v repertoarju ordinarija mogoče najti iste kulturne vplive, kakršni so (sodeč po literaturi) značilni za preostali liturgični repertoar Ogleja.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Eva Veselovská
Notation und Identität: Bemerkungen zur gegenseitigen Durchdringung der typologischen Strukturen der Notationssysteme vom Gebiet der Slowakei (Notacija in identiteta: Opažanja o medsebojnem prežemanju tipoloških struktur srednjeveških notacijskih sistemov iz Slovaške)

IZVLEČEK: Raziskava srednjeveških notiranih liturgičnih rokopisov s področja Slovaške dokumentira, analizira in vrednoti najstarejše pisne vire glasbene kulture iz obdobja od konca 11. do začetka 16. stoletja. Tipološke strukture notacijskih sistemov liturgičnih rokopisov odražajo zgodovinske, kulturne in verske procese ter spodbude. Prispevek izčrpno interpretira vzajemna prežemanja temeljnih struktur srednjeveških notacijskih sistemov z območja Slovaške v evropskem kontekstu in predstavlja najzanimivejše primere. Najnovejša raziskovalna spoznanja so dostopna preko nove podatkovne baze srednjeveških notiranih spevov iz Slovaške (Cantus Planus in Slovacia, http://cantus.sk).

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Hana Breko Kustura
Toward a Possible Origin of the “Missale romano–spalatense”: Budapest, National Széchényi Library, Codex clmae 334 (K vprašanjem o nastanku in izvoru rokopisa “missale romano-spalatense”: Kodeks Clmae 334 iz Narodne knjižnice v Budimpešti)

IZVLEČEK: Narodna knjižnica v Budimpešti hrani t. i. missale romano-spalatense, rimski misal, ki so ga uporabljali dominikanci v Dalmaciji in je obenem pomemben vir za Korčulanske glose in za Lekcionar s Korčule v hrvaškem jeziku. Avtorica predstavlja nekatere nove argumente za možno provenienco rokopisa. Na podlagi primerjalne raziskave značilnih svetniških imen iz Zadra ter prisotnosti maše v čast ogrsko-hrvaškega kralja Ludvika Velikega nakazuje, da bi bil možen prostor nastanka in uporabe rokopisa širše območje Zadra.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Ágnes Papp
Eine liturgische Handschrift mit Tonar der Zagreber Diözese aus dem 17. Jahrhundert (Liturgični rokopis iz 17. stoletja s tonarjem zagrebške škofije)

IZVLEČEK: Razprava se ukvarja z do sedaj malo znano kompilacijo obredov, ki se je pojavila v kotičku južne Madžarske, na varnem pred turško okupacijo, pod katero se ni ohranil noben vir z liturgičnimi spevi iz srednjega veka. Kleriški kopist je moral poznati Pázmányjev Rituale Strigoniense, ki je nastal leta 1625, po tridentinskem koncilu, pa tudi nekatere tiskane izdaje obrednikov, ki so bile natisnjene po letu 1500 in ohranjajo staro gransko liturgijo. Glasbeni primeri, ki so v tonarju izbrani na nenavaden način, kažejo na to, da je zakoreninjena srednjeveška gregorijanska tradicija kopistu še leta 1650 predstavljala živo zakladnico.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Gabriella Gilányi
Liturgical and Musical Properization of Mode 2 Invitatories in the Autumn Matins (Liturgična in glasbena properizacija invitatorijev 2. modusa v matutinih jesenskega časa)

IZVLEČEK: Analiza dveh enkratnih invitatorijskih antifon (Laudabilem virum, Adaperiat Dominus cor) za jesenski del oficija med letom razkriva poseben niz proprijskih invitatorijev v 2. modusu z bibličnimi besedili. Ti se pojavljajo kot geografsko razpršeni primeri v oddaljenih srednjeveških obredih. Namen študije je zbrati posamezne povezane speve in najti razmerja med njihovo uporabo tako, da bi pri tem pojasnila okoliščine te nenavadne glasbene in liturgične properizacije, ki povezuje jesenski temporal in cikle oficijev sanktorala.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Anna Vildera
Formulari processionali per il canto del vangelo Liber generationis (Procesijski formulariji evangeljskega speva Liber generationis)

IZVLEČEK: Petje Kristusove genealogije (Mat 1,1–16) v božični noči je včasih povezano s petjem speva za procesijo (Hodie intacta, O mundi domina in drugi spevi). Razprava v tabelah izpostavlja primerjave iste melodije tako evangelija (I-Pc E 1, 1170; F-Pn n.a. lat. 1535, GB-WO F.160: 13. stoletje; Missale Strigoniense, pred 1341; transkripcije Josepha Pothierja) kakor sledečih spevov (HR-Zmk MR 72, 13. stoletje; A-KN 1010, A-KN 1013, F-Pn lat. 12044: 12. stoletje; A-Gu 29, CH-E 611: 14. stoletje; SI-Lna 18, 1491) z ozirom na njihov liturgični kontekst.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Debra Lacoste
The Identification of Quem Non Prevalent in Klosterneuburg, Augustiner-Chorherrenstift – Bibliothek, 1013 (Identifikacija speva Quem non prevalent v rokopisu Klosterneuburg, Augustiner Chorherrenstift – Bibliothek, 1013)

IZVLEČEK: Med šestintridesetimi tropi responzorijev iz osmih najstarejših klosterneuburških antifonarjev se trop Quem non prevalent pojavi samo enkrat, v rokopisu A-KN 1013. Liturgično rabo speva sta zakrila njegova umestitev ločeno od responzorija, h kateremu spada, ter pomanjkanje rubrik. Analiza njegovih melodičnih in besedilnih značilnosti pa je pojasnila njegovo pravo vlogo.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Robert Klugseder
“Secundum rubricam romanam”: Reform Liturgy of Subiaco-Melk (Benediktinska “melška reforma” in njene liturgične posledice)

IZVLEČEK: “Melška reforma” se nanaša na oživitev benediktinskega reda v južni Nemčiji in Avstriji. Reforma s središčem v Melku je bila rezultat koncila v Konstanci (1414–1418). Njeni statuti poudarjajo strogo upoštevanje redovnih pravil, monastične discipline in liturgične renovacije. “Koral melške reforme” predstavlja različico rimske frančiškanske koralne tradicije.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Roman Hankeln
Heilige Helden: Zu den Spielarten einer Metapher und ihrer musikalischen Artikulation in den Historiae des Mittelalters (Sveti junaki: Različice metafore in njene glasbene artikulacije v srednjeveških historijah)

IZVLEČEK:Zgodnjekrščanski pisci so v srednjeveških latinskih liturgičnih besedilih (vključno z besedili koralov) na metaforičen način uporabljali tudi jezik vojne in junaštva, s katerim so opisovali značaj in vedenje svetnikov, zlasti mučencev. Pričujoča razprava preučuje različne pojavnosti junaške metafore v besedilni in glasbeni predstavitvi svetnikov v srednjeveških svetniških oficijih oz. historijah (historiae). V ta namen analizira pet primerov iz historij v čast sv. Fides iz Agena (Akvitanija, 11. stoletje), sv. Osvaldu iz Northumbrije (Anglija, 11. stoletje) in sv. Karlu Velikemu (Aachen, 12. stoletje). Pokaže nam, kako temo “junaštva” izražajo analogije med besedilnimi in glasbenimi strukturami.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

David Hiley
Two Plainchant Offices for St Theodore Tyro: Variety in the Form and Style of Medieval Chant (Dva koralna oficija za sv. Teodorja Tirona: Raznolikost v obliki in slogu srednjeveškega korala)

IZVLEČEK: Danes poznamo dva koralna oficija za sv. Teodorja Tirona, enega iz Benetk in drugega iz Ottobeurena. Oficija sta si močno kontrastna po svojih besedilih (proza, rimani verzi), obliki (razvrstitev po zaporednih številkah modusov ali pa brez tovrstnega reda) in melodičnem slogu (bolj ali manj vztrajna uporaba tradicionalnih obratov fraz). V vsakem pogledu je bolj konzervativen beneški oficij.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Zsuzsa Czagány
Mitteleuropäische Offizien zum Fest Beatae Mariae Virginis de Nive (Oficiji Beatae Mariae Virginis de Nive v Srednji Evropi)

IZVLEČEK: Razprava prinaša pregled oficijev (historiae) za praznik Beatae Mariae Virginis ad Nives (Marije Snežne), ki so se v srednjem veku peli v Passauu, Ogleju, na Češkem in Madžarskem. Posebno pozornost avtorica posveča proprijski historiji Ab eterno ordinata, ki jo najdemo v številnih madžarskih virih s štirimi različnimi melodičnimi variantami za isto besedilo.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Stefan Engels
Perzeption und Rezeption des Gregorianischen Chorals von seiner Restauration bis heute (Percepcija in recepcija gregorijanskega korala od njegove oživitve do danes)

IZVLEČEK:  Od sredine 19. stoletja sta se tako percepcija kakor recepcija gregorijanskega korala korenito spremenili. Iz glasbe, ki je bila v katoliškem obredu namenjena samo liturgični rabi, se je koral spremenil v glasbo za vse, tako rekoč javno dobrino. Kot glasba koral izven liturgije predstavlja paradigmo “arhaičnega” in “mističnega” ter se vedno bolj osamosvaja od liturgije, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi ekonomski vidiki. Kljub temu gregorijanski koral nikoli ni izgubil povezave s svojim izvorom – srednjeveško liturgijo.

Celotni članek (v .pdf formatu)

 

Franz Karl Prassl
Pavlov’s Dog and the Liturgy: Listening and Recognition in Gregorian Chant (Pes Pavlova in liturgija: Poslušanje in prepoznavanje v gregorijanskem koralu)

IZVLEČEK: Glasba, še posebej gregorijanski koral, je v življenju srednjeveške Cerkve fungirala tudi kot množina akustičnih spominov na različne dogodke dneva, različne čase in priložnosti. Med primeri, ki v razpravi prikazujejo glasbeno zaznavo časa s teološkim sporočilom, so zvonjenje cerkvenih zvonov, melodije Kyrie eleison, obrazci za petje beril, melodije himen in nekateri drugi melodični obrazci.

Celotni članek (v .pdf formatu)