Zbirke

Register starejše glasbene dediščine na Slovenskem 

V Sloveniji se je do danes ohranilo več kot 6000 starejših glasbenih del v rokopisnih prepisih ali avtografih. Ti skupaj s številnimi preživelimi glasbenimi tiski do 18. stoletja predstavljajo fond starejše glasbene dediščine v Republiki Sloveniji. Izvirniki, rokopisi oz. tiski se hranijo v skupaj triintridesetih arhivih in knjižnicah po vsej Sloveniji. Na Muzikološkem inštitutu so ti viri deloma popisani v obliki listkovnega kataloga (okoli 1500 enot). Leta 1993 se je inštitut vključil v mednarodni dokumentacijsko-muzikološki projekt RISM (Répertoire international des sources musicales), ki ima sedež v Frankfurtu na Majni in ki v okviru serij A/I (Posamezni tiski pred 1800) in A/II (Glasbeni rokopisi 1600–1850) zbira in objavlja podatke o tovrstnem gradivu na mednarodni ravni. Tedaj je bil ustanovljen področni odbor RISM za Republiko Slovenijo (glej "Arbeitsgruppen > Slovenija") oziroma njegova področna skupina za popis rokopisov s sedežem na Muzikološkem inštitutu. Odtlej sodelavci inštituta nadaljujejo s popisom omenjenega starejšega glasbenega gradiva, ki je podprt  z najsodobnejšimi informacijskimi tehnologijami, ter zapise vsebinsko stalno dopolnjujejo. Tako polagoma nastaja elektronski register celotne starejše glasbene dediščine na Slovenskem, ki je obenem vključen v mednarodno zbirko sorodnih podatkov. Rezultati registra slovenskega gradiva so, skupaj z rezultati registriranih glasbenih del drugih sodelujočih držav, dosegljivi na RISM-ovi zgoščenki (München, Saur Verlag), ki izide enkrat letno v obliki kumulativnega indeksa in na medmrežju (glej tudi: RISM "Datenbanken" > RISM Serie A/II – online [in] > RISM Serie A/II – CD-ROM). Zadnja, 16. izdaja CD-ROMA iz leta 2008 vsebuje 2237 popisanih enot rokopisnega gradiva iz štirih nahajališč v Sloveniji: arhiva Ljubljanske stolnice, arhiva Novomeškega kapitlja in knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu ter Škofijskega arhiva v Kopru. Od junija 2010 je katalog (z najnovejšimi podatki) prosto dostopen na spletni strani http://opac.rism.info.

V letu 2005 je bilo popisanih nadaljnjih 100 v rokopisih ohranjenih starejših glasbenih del iz Ljubljanske stolnice (nadaljevanje izdelave tega dela vseslovenskega registra je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS v okviru projekta Popis starejšega rokopisnega glasbenega gradiva iz Slovenskih arhivov). V letu 2006, se je prav tako s podporo Ministrstva za kulturo RS –, v okviru letnega projekta Muzikalije knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu – izdeloval register starejših glasbenih rokopisov iz knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu (nadaljnjih 300 registriranih del). Dejansko se je register zaključil v letu 2007, s popisom dodatnih 275  dokumentov iz tega samostana [Novo mesto, brez dodatnega financiranja s strani MK]. Med letoma 2007 in 2011 se je v vseslovenski register glasbenih del popisoval fond muzikalij iz Škofije Koper, in sicer v okviru projekta Cerkveni glasbeni fondi slovenskih obalnih mest (J6-9544), ki ga je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V naslednjih letih je v načrtu izdelava delnih elektronskih registrov starejše glasbene dediščine, ki se hrani v  Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, v Mariborski stolnici, v Opatijski cerkvi v Celju, v Knjižnici Ivana Potrča in v arhivu Župnijskega urada sv. Jurija, oboje na Ptuju.

Kranjski antifonal (NŠAL, Rkp 17, Rkp 18).

Indeks je izdelan po metodologiji podatkovne zbirke Cantus in podaja osnovne funkcijske in glasbene določilnice za več kot 6000 vsebinskih enot rokopisa.